[ Pobierz całość w formacie PDF ]
da je poldrugo uro brodila mrzlo in od poletnega deÏev-
ja naraslo Krko.
Na0 bataljon se je tolkel pri Preddvoru. Proti jutru
smo se dobili na sektorju Sv. Peter. Italijani so napadli
bataljon Cankarjeve brigade, nakar so jih cankarjevci
napodili v beg. Tudi na poloÏajih Tom0 iãeve brigade se
je razvil boj, ki je trajal eno uro. Imeli smo tri lahke ra-
njence. TeÏka mina je udarila le nekaj korakov proã od
poloÏaja, kjer sem leÏal poleg komisarja Tilna; moãna
plast zemlje in kamenja se je vsula na naju.
»Sreão imava, da naju ni razneslo,« je dejal Tilen.
181
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
Od0 li smo na sektor Krone Rajhenav. Sedeli smo ob
kamniti poti. Krt je odpiral po0 to, ki jo je prinesel kurir
iz glavnega 0 taba. Obraz se mu je pomraãil, ponudil je
pismo meni.
»Beri, bo0 videl, kak0 no vo0 ãilo smo dobili.«
Pismo je bilo kratko. Sporoãeno je bilo ãlanom 0 taba
brigade, da so dobili ukore, ker so ugovarjali ukazom
pomoãnika komisarja glavnega 0 taba za premik briga-
de na sektor Ajdovec Rdeãi kal. Vsi 0 tirje smo molãe
strmeli v kruto pismo.
Mimo so pri0 li gubãevci. KriÏevski se je ustavil, vpra-
0 al po novicah. Dregnil sem Krta in Dakija v rebra, po-
gledal KriÏevskega ter ga vpra0 al: »Ali ste res v Gubãe-
vem brigadnem 0 tabu dobili pohvalo za nazaj? Govori
se tako.« KriÏevski je zardel kot kuhan rak, nato je od-
vrnil: »Kdo je pa povedal, da smo dobili ukore?«
»Kaj ga nisi zasluÏil?« mu je odvrnil Krt.
»Zapeljal si nas s tisto kislico, zato pa smo dobili da-
nes pod nos,« je zamrmral Jan. KriÏevski jo je hitro po-
pihal k svojim.
»To nas bo spremljalo vse Ïivljenje,« je zamrmral
Daki.
»BeÏi, beÏi, nekoã bodo to ãrtali, sicer pa je kazen
vzgojna,« sem pripomnil.
»Vzgojna je lahko za otroke,« je zagodrnjal Krt, »ne
pa za odrasle.«
182
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
Pri0 la sta Novljan in Peharãek, komandant in komisar
cone. V neki kotlini smo pregledovali specialke in zme-
rili razdalje. Kar naenkrat se zasli0 i streljanje. Skoãili
smo pokonci. KriÏevski je odhitel k svoji brigadi. Od0 li
smo na poloÏaj. Na0 i so juri0 ali, Italijani so beÏali na vse
strani. Na levi strani krila je poãasi prodiral Gregor s
ãetrtim bataljonom.
»Teci, Gregor,« sem mu zakriãal. »Teci, bomo vse Ita-
lijane zajeli.«
Ali Gregor je stopal poãasi in preudarno na ãelu strel-
ske vrste. Kar vidim, kako teãe proti nam truma Italija-
nov in beÏi v bliÏnjo kotlino. Stekel sem za njimi, z
mano 0 e dva kurirja. Pred vhodom v ozko kotlino sem
zagrabil za pla0 ã dva oficirja in zakriãal; »Ferma!« Pre-
stra0 eno sta se obrnila in dvignila roke. Kurirja sta pri-
gnala potem iz kotline vsak po tri Italijane. Odpeljali
smo jih v 0 tab. Kar priteãe mimo nekdo, ki ga ne bi rad
imenoval, in odpne uro na roki enemu od ujetih oficir-
jev.
»Bo0 pustil ali ne, hudiã! Italijane pojdi lovit, ne pa
ure pobirat!« sem zakriãal.
Lovljenje Italijanov je bilo vsesplo0 no. âe bi bil ãetrti
bataljon bolj hiter, bi ujeli veã kot sto Italijanov. Tako je
bilo pa sedem mrtvih in osem ranjenih ter triin0 tirideset
ujetih Italijanov. Veselje je bilo popolno. Zopet smo do-
bili 0 est mitraljezov, petinpetdeset pu0 k in precej muni-
183
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
cije in bomb. Italijani so se tresli od strahu; med njimi
sem spoznal nekega debelega karabinjerja, ki je bil ne-
kaj mesecev enain0 tiridesetega v Lo0 ki dolini.
»Hej, ti si pa maslo pobiral v na0 ih krajih,« sem ga
ogovoril.
»Res, rekli so mi, naj grem komuniste iskat. Zadovo-
ljen sem bil, da sem dobil kako porcijo masla. No, ãe
sem komu kaj Ïalega storil, me lahko takoj ustrelite.
Kamor sem pri0 el, sem prosjaãil za surovo maslo.« Ka-
rabinjer je govoril in se drÏal za velik trebuh.
Dali smo Italijanom letakov o na0 i borbi, intendanti
pa so jim rekli, da lahko gredo v Koãevje brez ãevljev in
obleke, ker je sonãno, obleko in obutev pa da zelo po-
trebujejo na0 i borci. Italijani so z veseljem sprejeli to
vest. Popoldne so se obloÏili z ranjenci, na0 a patrola pa
jih je spremila do ceste. Z veselimi vzkliki so od0 li, vmes
pa so kriãali: »Dobri partizani, dobri komunisti!« in ob-
ljubljali, da se ne bodo veã borili proti nam. Dà, 21. junij
1943. leta je bil vesel!
Premaknili smo se na Bukovo goro. PredstraÏe so se
tolkle z italijanskimi predstraÏami. Ob Kolpi pri Starem
trgu se je vnel boj. Komandir Johan, hraber oficir, je bil
ranjen v boju. Klel je rane in Italijane kakor star pod-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]